Med številnimi nadgradnjami, ki jih bo Ferrari pripeljal na stezo v Miamiju, prava dragocenost za tehnične poznavalce Formule 1 ni vseskozi omenjeno krilce “Macarena”.
V Maranellu so se inženirji natančno posvetili mikrodetajlom in v območju aktuatorja, vgrajenega v stransko ploščo, skrili pravega aerodinamičnega aduta.
Izboklina je bila preoblikovana z opazno bolj poševnim naklonom in postavljena bližje glavni ploskvi krilca. Z inženirskega vidika je ta tridimenzionalna deformacija stranske plošče posebej zanimiva. Njen namen je manipulacija lokalnega tlačnega gradienta med zgornjo in spodnjo površino krilca. Takšno oblikovanje ohišja aktuatorja naj bi dirkalniku SF-26 omogočilo energiziranje vrtinca na robu krilca in maksimiziranje učinka odvajanja zračnega toka navzven.
Rezultat? Škodljive turbulence so potisnjene dlje stran od zadnjih koles, hkrati pa se zmanjša zračni upor, ne da bi se pri tem niti najmanj ogrozile ravni celotnega potiska k tlem.
Kljub temu neizprosnemu iskanju učinkovitosti, ki je značilno za sodobno Formulo 1, natančnejši stranski pregled razkrije, da so inženirji obdržali nosilce, ki povezujejo prvo premično krilce z glavno ploskvijo, ko je krilce zaprto. To je ključna strukturna odločitev za zagotavljanje popolne aeroelastične togosti profila iz ogljikovih vlaken, kar je vitalen dejavnik pri preprečevanju škodljivih pojavov tresenja pri izjemno visokih hitrostih, pričakovanih na Floridi, hkrati pa zagotavlja, da zračni tok ostaja dosledno oprijet površine.
