{"id":10063,"date":"2025-12-04T22:32:20","date_gmt":"2025-12-04T22:32:20","guid":{"rendered":"https:\/\/portalf1.si\/?p=10063"},"modified":"2025-12-04T22:32:20","modified_gmt":"2025-12-04T22:32:20","slug":"abu-dabi-bo-zaznamoval-konec-ere-sistema-drs-kako-je-ta-zaznamoval-moderno-formulo-1-in-kaj-ga-bo-nasledilo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/portalf1.si\/index.php\/2025\/12\/04\/abu-dabi-bo-zaznamoval-konec-ere-sistema-drs-kako-je-ta-zaznamoval-moderno-formulo-1-in-kaj-ga-bo-nasledilo\/","title":{"rendered":"Abu Dabi bo zaznamoval konec ere sistema DRS – kako je ta zaznamoval moderno Formulo 1 in kaj ga bo nasledilo"},"content":{"rendered":"

Leto\u0161nja VN Abu Dabija bo zadnje prizori\u0161\u010de v zgodovini Formule 1, ko bodo dirka\u010di uporabljali sistem DRS, ki je mo\u010dno zaznamoval ta \u0161port.<\/strong><\/p>\n

DRS je bil v Formuli 1 prvi\u010d uveden leta 2011 na VN \u0160panije in je hitro postal klju\u010dno orodje za prehitevanje ter s tem za izbolj\u0161anje spektakla na stezi.<\/p>\n

Prvi poskusi z gibljivimi zadnjimi krilci segajo v zgodnja 2000-a, a prvi zares uporaben mehanizem se je pojavil \u0161ele med letoma 2009 in 2010, ravno v sezoni Formule 1, ko je Fernando Alonso v Abu Dabiju izgubil naslov, ker na ravnini ni uspel prehiteti Vitalyja Petrova.<\/p>\n

DRS, sistem za zmanj\u0161anje zra\u010dnega upora, je gibljiva loputa na zadnjem krilcu, ki ob aktivaciji zmanj\u0161a upor in pove\u010da hitrost na ravninah. Dirka\u010d ga vklopi ro\u010dno z gumbom na volanu, uporabljati pa ga sme le v dolo\u010denih conah in pod to\u010dno dolo\u010denimi pogoji.<\/p>\n

Glavni pravili med dirko sta dve: zasledovalec mora biti na merilni to\u010dki najve\u010d sekundo za dirkalnikom pred seboj, DRS pa se lahko uporabi \u0161ele po tej to\u010dki in izklju\u010dno v ozna\u010deni coni.<\/p>\n

V kvalifikacijah lahko dirka\u010di DRS uporabljajo tudi brez dirkalnika pred seboj, vendar prav tako samo v dolo\u010denih conah. V prvih letih so ga smeli uporabljati kjerkoli na stezi, le ne v ovinkih zaradi varnosti.<\/p>\n

Za ilustracijo: na VN Bahrajna 2013 se je Fernando Alonsu na Ferrariju F138 DRS zataknil v odprtem polo\u017eaju, zaradi \u010desar je postal dirkalnik nevodljiv in je moral odstopiti.<\/p>\n

Nova tehnika je takoj ob\u010dutno pove\u010dala \u0161tevilo prehitevanj, saj je dirka\u010d v zavetrju ob odprtem DRS lahko pridobil tudi 10 do 12 km\/h.<\/p>\n

Leta 2010, zadnje leto brez DRS, je bilo opravljenih 547 prehitevanj, leto pozneje pa kar 1.486, oziroma skoraj trikrat ve\u010d.<\/p>\n

DRS je ob\u010dasno postal tudi takti\u010dno oro\u017eje. Zna\u010dilen primer je dirka Formule 1 za VN Singapurja 2023, ko je Carlos Sainz namerno dr\u017eal Landa Norrisa znotraj DRS dosega, da se je ta lahko branil pred hitrej\u0161im Georgeom Russellom. Strategija se je izkazala za uspe\u0161no, Sainz pa je dirko dobil.<\/p>\n

Z novimi tehni\u010dnimi pravili, ki stopijo v veljavo prihodnje leto, in slovesom od dana\u0161njih dirkalnikov z “ground effectom” se vra\u010da ravno dno in kar je \u0161e pomembneje, prihaja aktivna aerodinamika. DRS bo zamenjala kombinacija aktivnega kriljenja v na\u010dinih X in Z ter elektri\u010dni sistem za kratkotrajni “power-boost”.<\/p>\n

Spremenljiva bosta tako sprednje kot zadnje krilce, dirkalnik pa bo lahko, samodejno ali po ukazu dirka\u010da, preklapljal med dvema glavnima aerodinami\u010dnima nastavitvama. X-mode je na\u010din z nizkim uporom za ravnine in najvi\u0161jo hitrost, Z-mode pa nudi visoko potisno silo k tlom za ovinke in zaviranje, s \u010dimer zagotavlja oprijem in stabilnost.<\/p>\n

Paket dopolnjuje \u0161e t. i. Manual Override Mod (MOM), “push-to-pass” funkcija, ki zasledovalcu omogo\u010da kratek sunek dodatne elektri\u010dne mo\u010di, ko se dovolj pribli\u017ea dirkalniku pred seboj.<\/p>\n

Anketa: Kdo bo po va\u0161em mnenju letos postal svetovni prvak?<\/a><\/p><\/blockquote>\n