Bi se moral Lewis Hamilton enostavno upokojiti že prej? Ima sploh še tisto pravo željo? Ali mu Ferrari plačuje odločno preveč denarja? To so bila vprašanja, ki so se v zadnjih mesecih pogosto pojavljala, toda s svojo zmago na Veliki nagradi Barcelone-Catalunye je sedemkratni prvak pokazal, da ostaja eden največjih zvezdnikov Formule 1.
Charles Leclerc je stal s hrbtom obrnjen proti zaslonom. Monačan se niti za sekundo ni ozrl nazaj in je mirno nadaljeval z intervjuji pred mednarodnimi televizijskimi kamerami. Njegova govorica telesa je jasno kazala, da je bil dirkač Ferrarija razočaran zaradi svojega odstopa na Veliki nagradi Barcelone-Catalunye, morda pa tudi zaradi dejstva, da je bil prav njegov moštveni kolega Hamilton tisti, ki je Ferrariju po dolgih letih prinesil to tako želeno zmago.
Leclerc je bil v nedeljo popoldne skoraj edini, ki ni bil vesel. V trenutku, ko je Hamilton prečkal ciljno črto in dosegel svojo prvo zmago za Ferrari, je na tribunah okoli dirkališča blizu Barcelone izbruhnilo nepopisno veselje. Sto tisoč ekstatičnih navijačev je bilo priča velikemu trenutku v motošportu. Prvaku Formule 1, ki so ga mnogi že večkrat odpisali, a je s pravim dirkalnikom utišal vse svoje kritike.
V svojem najuspešnejšem obdobju pri Mercedesu je bil Hamilton nekdo, ki si ga bodisi ljubil bodisi sovražil. Srednje poti skorajda ni bilo. Vsak je imel svoje mnenje o najuspešnejšem dirkaču tega športa. Toda v zadnjih sezonah Formule 1, predvsem v obdobju, ko je deloval potrt in brez volje, je večina tega negativnega tona zbledela. Do Britanca je bilo občasno čutiti celo nekaj sočutja, ko ga je znova in znova prekašal Leclerc, pred tem pa George Russell.
V zadnjih tednih so bili znaki, da je Hamilton na poti do svoje prve zmage po pridružitvi Scuderii, že vidni. V določenem smislu nihče ne bi smel biti zares presenečen, da je Britanec zablestel v Španiji, kar je odlično zanj in zagotovo za celoten šport. To je bila ultimativna zgodba o uspehu, po kateri je Formula 1 hrepenela v sezoni, v kateri je do zdaj dominiral Mercedes, večina debat pa je bila polna pritoževanja nad novo generacijo dirkalnikov.
Hamilton je dosegel svojo 106. zmago v prvenstvu, vendar je bila občutiti kot njegova prva. Tako za navijače, ki so na tribunah ponoreli od veselja, kot za samega starega mojstra. Ko je stopil na zmagovalni oder, so Britanca premagala čustva in je potočil solzo. Vendar s to zmago še daleč ni zadovoljen.
Nihče ne bi smel odpisati možnosti, da se bo Hamilton na koncu izkazal za glavnega izzivalca Mercedesa, podobno kot je Max Verstappen lani zagodel življenje obema dirkačema McLarna. Z malenkost boljšim Ferrarijem bi bil Hamilton zlahka tisti dirkač, ki bi Nemcem iztrgal iz rok na videz že zagotovljen svetovni naslov za Mercedes.
Če kdo to razume, je to Toto Wolff. Generalni direktor in šef ekipe je imel Hamiltona dolgo pod svojim okriljem pri Mercedesu in uživa v njegovem preporodu. “Raje se ne bi boril z njim za naslov. Nisem navdušen nad tem, da se z njim borim za naslov, saj vem, česa je sposoben. Če zavoha kri, napade. To sem videl že veliko let, ko je nenadoma speljal vlak, vlak Lewisa Hamiltona, in potem ga je zelo težko ustaviti,” je povedal v nedeljo popoldne.
Hamilton je zdaj zbral 115 točk, kar ga uvršča na drugo mesto v prvenstvu. Kimi Antonelli, ki je utrpel nesrečen odstop, ima 41 točk več, in s petnajstimi vikendi za Veliko nagrado do konca se zdi boj za končno slavo spet popolnoma odprt. Hamilton se tega zaveda. Zato ne bodite presenečeni, če se bo zmaga v Kataloniji na koncu izkazala za uvod v nekaj veliko večjega za prerojenega Lewisa.
Čustvene prve besede Hamiltona razkrivajo, kako globok pomen ima zmaga s Ferrarijem zanj
