Kritike Maxa Verstappna glede trenutnih pravil v Formuli 1 so po hudem trčenju Oliverja Bearmana na VN Japonske vse glasnejše, saj vedno več dirkačev izraža zaskrbljenost nad veljavnimi predpisi.
Verstappen že leta jasno opozarja, da se z novimi pravili ne strinja. Na Kitajskem je bilo očitno, da so v ozadju potekali pogovori z dirkači. Formula 1 in FIA sta si močno prizadevali projektirati pozitivno podobo novih pravil.
“Osredotočimo se predvsem na dejstvo, da so dirke zdaj bolj razburljive,” se je glasilo splošno razmišljanje. Vse več dirkačev je izpostavljalo število prehitevanj, pri tem pa so nenadoma pozabili, kako so ta prehitavanja sploh nastala in sicer z uporabo in regeneracijo baterije.
Verstappen je bil eden redkih doslednih glasov v paddocku. Alarm glede teh novih pravil je sprožil že leta 2023 in pri svojem pogledu dobil jasno podporo. Lando Norris in Oscar Piastri Verstappna podpirata že tedne, na Japonskem pa se jim je pridružilo še več dirkačev.
Dolgo časa se je zdelo, da ostali dirkači uspevajo ohranjati videz zadovoljstva. Povod za preobrat je bilo Bearmanovo trčenje na Suzuki. Z novimi pogonskimi enotami in regeneracijo energije se že po naravi ustvarjajo ogromne razlike v hitrosti. Dirkači na to opozarjajo že leta, vendar nihče pri F1 ali FIA ni uvedel sprememb.
Prevladuje prepričanje, da je bilo treba storiti vse za privabljanje novih proizvajalcev v Formulo 1. Pod temi pravili se je pridružil Audi, Honda pa se je vendarle vrnila. Formula 1 se boji, da bi ostala le pri Mercedesu in Ferrariju, če bi ubrala lastno pot pri razvoju motorjev in da bi postala bolj podobna seriji IndyCar kot Formuli 1. Toda to, kar je F1 postala zdaj, je prav tako težko sprejemljivo.
Ta pravila namreč dirkače zaradi načina delovanja pogonskih enot postavljajo v življenjsko nevarnost. To je postalo boleče jasno ob Bearmanovem trčenju. Do zdaj se je stvar pogosto le za las izšla, tokrat pa se je preprosto zalomilo.
Kritiki bodo s prstom pokazali na manever Franca Colapinta, vendar on tukaj ni bil kriv. Dirkačev instinkt je, da tam zapelje na notranjo stran, vendar noben dirkač ni navajen na tako velike razlike v hitrosti, ki jih povzroči prazna baterija.
V drugih športih je igra za otroke, mladostnike in odrasle popolnoma enaka. Nogometaši so na igrišču z žogo od tretjega ali četrtega leta starosti in igra se skozi leta skoraj ne spremeni. Poveča se le igrišče, na katerem igrajo.
V Formuli 1 pa je od kartinga do Formule 2 motošport disciplina, kjer mora dirkač pritiskati z motorjem z notranjim izgorevanjem ter se na ravninah brani in napada tekmece s podobnimi motorji. Ko pa prideš v F1, postane to popolnoma drug šport. Nenadoma moraš polniti baterijo v hitrih ovinkih in se soočaš z ekstremnimi razlikami v hitrosti v primerjavi z dirkači, s katerimi se boriš na stezi.
Dobro je, da se vedno več dirkačev postavlja na Verstappnovo stran. To bi lahko vodilo do sprememb. Težava pa je v tem, da je Formula 1 vezana na te pogonske enote, kot je na tiskovni konferenci boleče izpostavil Oscar Piastri. Teh motorjev se ne da spremeniti čez noč. In tako še naprej lepimo le obliže. Vse to zgolj zato, da bi bili proizvajalci zadovoljni. Ceno pa plačujejo dirkači in del navijačev.
Bearmanovo trčenje sprožilo val kritik nad Formulo 1: Dirkanje ni v redu
